6. oktober, miljon razlogov da se ob Svetovnem dnevu cerebralne paralize sliši vaš glas

Danes 6. oktobra obeležujemo Svetovni dan cerebralne paralize. S cerebralno paralizo živi več kot 17 milijonov ljudi po vsem svetu, zato obstaja miljon razlogov, da se ob Svetovnem dnevu cerebralne paralize sliši vaš glas.

Možganska ali cerebralna paraliza pomeni skupino neprogresivnih motenj gibanja in telesne drže in je posledica raznih možganskih okvar, nastalih pred rojstvom, med njim ali po njem, za katere so značilne omrtvelosti oziroma pareze (od monopareze do tetraplegije), lahko tudi duševna manjrazvitost in epileptični napadi.

Možganska paraliza ni bolezen. Izraz označuje široko skupino nepopravljivih okvar možganov, ki navadno nastanejo kot posledica delovanja škodljivih dejavnikov med nosečnostjo, med porodom ali v času do 3 leta starosti otroka. Okvara nastane še preden se možgani funkcionalno usposobijo in dokončno razvijejo. Navadno je prizadeto področje eno tistih, ki je namenjeno nadzoru delovanja mišic in izvajanju določenih gibov telesa. Zato so za možgansko paralizo v osnovi značilne motnje v gibanju in drži telesa, osnovnim simptomom in znakom pa se lahko pridružujejo tudi motnje govora, senzibilitete, učne težave ali zaostajanje v duševnem razvoju. Prizadeti del možganov ne deluje pravilno ali pa se ni dokončno razvil. Čeprav se okvara ne spreminja, je klinična slika otroka z možgansko paralizo dinamična. Kako se bo cerebralna paraliza izrazila, je določeno z obsegom okvare in predelom okvarjenih možganov, v določeni meri pa na to vplivata tudi habilitacija in razvoj otroka. V odvisnosti od vseh naštetih dejavnikov se lahko motnja izrazi kot komaj opazna nepravilnost ali pa se stopnjuje do hude invalidnosti. (Vir: Wikipedija)

Ob svetovnem dnevu cerebralne paralize, ki ga zaznamujemo 6. oktobra, varuh človekovih pravic Peter Svetina ocenjuje, da položaj oseb s cerebralno paralizo v Sloveniji ni zadovoljiv. Več na povezavi.

Zapis mamice dekleta, ki ima cerebralno paralizo: MOJI SARI S CEREBRALNO PARALIZO.

POMEN PREHRANE

1. Živilo, hrana, prehrana

Živilo je osnovna dobrina in potreba človeka. Povezujemo ga s pojmi kot so hrana, prehranjevanje, dobro počutje, udobje, varnost, blaginja na eni strani in  tveganje in nevarnost za naše zdravje na drugi strani.

Živilo vsaka snov ali izdelek, v predelani, delno predelani ali nepredelani obliki, namenjeni za uživanje ali se smiselno pričakuje, da ga bodo uživali ljudje.

Varno živilo: zagotovilo, da živilo ni škodljivo za zdravje, če je pripravljeno oziroma zaužito za predviden namen.

Hrana – živila, aromatična zelišča, pijače, prehranska dopolnila

Prehrana – celodnevni ritem prehranjevanja

2. Hranilne snovi

Živila so iz hranilnih snovi: ogljikovi hidrati (škrob, vlaknine, sladkor), beljakovine, maščobe, vitamini, minerali, voda.

Energijske hranilne snovi: škrob, sladkor, beljakovine, maščobe

Neenergijske : vlaknine, voda, vitamini, minerali

Gradbene : beljakovine, maščobe, voda, minerali

Zaščitne: vitamini, minerali, vlaknine

3. Piramida zdrave prehrane

4. Vitamini

VITA – življenje, AMIN – spojina z aminoskupino
Uravnavajo procese v telesu, zvišujejo telesno odpornost in preprečujejo bolezni.

VITAMIN C: ZVIŠUJE TELESNO ODPORNOST – kivi, jagode, borovnice, črni ribez, šipek, rdeča paprika, sveže kislo zelje, peteršilj, solata, krompir

VITAMIN B1 (TIAMIN): VPLIVA NA DELOVANJE ŽIVČEVJA – polnozrnata moka, kvas, stročnice, svinjsko meso, jetra

VITAMIN B2 (RIBOFLAVIN): VPLIVA NA PRESNOVO HRANE, NA ŽIVČEVJE– polnozrnata moka, kalčki, vrtnine, mleko, jajca, ribe, svinjsko meso

FOLNA KISLINA
: VPLIVA NA PRESNOVO – mleko, jetra, grah, soja, rdeč fižol, kvas, agrumi, špinača, brstični ohrovt, brokoli, krompir

VITAMIN B6 (PIRIDOKSIN): VPLIVA NA PRESNOVO HRANE, NA ŽIVČEVJE– pšenični kalčki, orehi, vrtnine, kvas, ribe

5. Minerali

Gradijo in obnavljajo celice, povečujejo telesno odpornost in preprečujejo bolezni.

NATRIJ
: VPLIVA NA DELOVANJE MIŠIC IN ŽIVCEV- kuhinjska sol

KALIJ: VPLIVA NA DELOVANJE ŽIVČEVJA – banane, vrtnine, polnozrnati izdelki

KALCIJ: GRADI ZOBE, KOSTI, ZA PRAVILNO DELOVANJE SRCA, MIŠIC, ŽIVCEV– vrtnine, mleko, jajca, lešniki, mandlji

FOSFOR
: GRADI ZOBE, KOSTI– mleko, vrtnine, cvetača, stročnice

MAGNEZIJ: SODELUJE PRI TVORBI ERITROCITOV – RDEČIH KRVNIH TELESC, ZA NA ŽIVCE IN MIŠICE– zelene vrtnine, mineralna voda

ŽELEZO: SESTAVINA ERITROCITOV, OMOGOČA PRENOS KISIKA DO CELIC– jajčni rumenjak, suhe slive,radič, rdeča pesa, meso, krvavice 

BAKER: SESTAVINA ERITROCITOV, OMOGOČA PRENOS KISIKA DO CELIC – ribe, jajca, krvavice, rumenjak 

JOD
: SESTAVINA HORMONA ŠČITNICE- morske ribe, vrtnine ob morju, jodirana sol, meso, mleko

FLUOR: VPLIVA NA TRDNOST ZOB, PROTI ZOBNI GNILOBI– pitna voda, pravi čaj, morske ribe

CINK: VPLIVA NA SINTEZO INZULINA– žita, stročnice, kvas, rdeče meso, jetra

MANGAN
: POVEČUJE UČINEK DELOVANJA VITAMINA B1– žita, kvas, blitva, špinača, jetra

SELEN: VPLIVA NA PRESNOVO – žita, prosena kaša, stročnice, meso

ŽVEPLO: VPLIVA NA PRESNOVO– jajca, meso, cvetača, brokoli

6. Bela in polnozrnata pšenična moka

TIP MOKE
Pove nam, koliko pepela (mineralov) vsebuje moka.
Minerali so: železo, kalcij, kalij, fosfor, magnezij, baker, cink, selen,… So zelo pomembni za naše dobro počutje in odpornost.
Količino mineralov določimo s sežiganjem – v žarilni peči  pri temperaturi 800°C  v laboratoriju.

več mineralov    ->        višji tip    ->      temnejša moka (vsebuje tudi več vlaknin, barvil, vitaminov – je  bolj zdrava)

Tip moke = odstotek (%) pepela  x  1000

Primeri:

pšenična moka tip 500 = 0,5 % x 1000
pšenična moka tip 400 = 0,4 % x 1000
pšenična moka tip 850 = 0,85 %  x 1000
pšenična moka tip 1000 = 1,0 % x 1000
pšenična moka tip 1100 = 1,1 % x 1000
pšenična moka tip 1600 = 1,6 % x 1000
pšenična moka tip 1800= 1,8 % x 1000

Ta slika ima prazen atribut alt; ime datoteke je slika-2.png
  • Pšenična moka T 500 – bela pšenična
  • Pšenična moka T 850 – polbela pšenična moka
  • Pšenična moka T1100 – črna pšenična moka
  • Pšenična moka T1800 – polnozrnata pšenična moka, polnovredna, graham, integralna

OSTRINA MOKE

Določimo jo po velikosti delcev moke, Velikost delcev merimo v mikrometrih, lahko je od 10 do 3000 mikrometrov.

Moko delimo na:

  • gladko (mehko): velikost delcev je 100 do 150 mikrometrov,
  • polostro: velikost delcev je 150 do 250 mikrometrov,
  • ostro: velikost delcev je 250 do 350 mikrometrov,
  • zdrobe: delci večji od 350 mikrometrov

7. Žita

Pšenica:

  • preprečuje slabokrvnost
  • pomaga varovati pred pojavom osteoporoze ali Alzheimerjeve bolezni
  • deluje protivnetno
  • ščiti pred boleznimi srca in ožilja

Pira:

  • ima pomembno vlogo pri strjevanju krvi
  • razstruplja  organizem
  • izboljšuje imunski sistem
  • ščiti pred boleznimi srca in ožilja

Rž:

  • krepi mišice
  • uravnava oskrbo organizma z vodo
  • preprečuje zobno gnilobo
  • znižuje holesterol v krvi
  • pospešuje delovanje črevesja
  • preprečuje arterosklerozo, srčni infarkt, zaprtja, raka

Ječmen:

  • vsebuje beta glukane, ki v telesu znižujejo raven škodljivega holesterola
  • blaži vnetja želodca in trebušne slinavke
  • vlaži sluznice
  • ohranja telesne tekočine
  • razstruplja in pospešuje izločanje seča
  • ješprenj, ječmenova kava, kosmiči

Oves:

  • oves znižuje raven holesterola in sladkorja v krvi
  • pomirja in pomaga preobremenjenemu živčevju
  • dobro deluje na prebavila in delovanje trebušne slinavke
  • kosmiči

Proso:

  • prispodoba vztrajnosti in plodnosti
  • vsebuje fosfor, magnezij, železo, silicij
  • pospešuje odvajanje vode, uravnava črevesno floro
  • izboljšuje vid
  • preprečuje kožne težave in alergije
  • je naravni antibiotik
  • zavira tvorbo želodčnih kamnov
  • krepi zobno sklenino, nohte in lasje

Koruza:

  • krepi živčevje in nas poživlja
  • povečuje možganske sposobnosti in možnost koncentracije
  • naredi nas odporne proti stresu
  • krepi mišičje in srce, izgrajuje vezivna tkiva
  • krepi imunski sistem
  • pomembna za lepo kožo in močne lase

Ajda:

  • ajda ima veliko zdravilnih učinkov (dolga stoletja bila zaničevana, zdaj jo cenimo)
  • pomaga pri boleznih ven, krčnih žilah in razširjenih podkožnih žilicah (to omogoča hranilna snov rutin – med vsemi živili ga vsebuje največ)
  • izboljšuje prekrvavitev
  • pomaga pri krvavitvah iz dlesni in nosu
  • krepi imunski sistem
  • je bazično živilo – razkisli telo

8. Recepti

Pečena prosena kaša

100 g prosene kaše, 1l mleka, 2 jajci, 80 g skute

Proseno kašo speremo z vročo vodo, jo zmešamo z mlekom ter zavremo. Na majhnem ognju kuhamo približno 40 minut. Počakamo, da se ohladi. Nato dodamo še jajca in skuto ter premešamo. Kašo vlijemo v namaščen pekač in pečemo pri temperaturi 180 °C približno 45 minut.                                                                                                                                                                                                                                                                                                                 

Pečena ajdova kaša

100 g ajdove kaše, 0,5 l mleka, 1 g soli, 20 g masla, 2 jajci

Ajdovo kašo operemo in dobro odcedimo. V loncu zavremo pol litra rahlo osoljenega mleka. V vrelo mleko dodamo maslo in odcejeno kašo. Kašo na zmerni temperaturi počasi kuhamo približno 20 minut. Med kuhanjem jo nekajkrat premešamo. Ko je kaša kuhana, lonec odstavimo in pustimo, da se nekoliko ohladi.

Pečico segrejemo na 180 °C. Pekač dobro namastimo z maslom.   V dve skledi ločimo beljake in rumenjake. Rumenjake  penasto vmešamo. Beljake stepemo v čvrst sneg. V ohlajeno kašo najprej vmešamo rumenjake, nato pa še beljakov sneg. Kašo stresemo v namaščen pekač in jo enakomerno razporedimo. Pekač za približno 45 minut potisnemo v ogreto pečico.

Ko se kaša na vrhu zlato rjavo zapeče, pekač vzamemo iz pečice in kašo dobro ohladimo. Ohlajeno kašo serviramo na krožnike in postrežemo.

Pečena pirina kaša

0,5 l pirine kaše, 0,5 l mleka, 0,5 l vode, 0,5 g soli, 3 jajca, 80 g medu, 250 g skute, 180 g kisle smetane

Oprano pirino kašo kuhamo v osoljeni mešanici mleka in vode približno 10 do 15 minut. Nato jo pustimo nekaj ur (najbolje čez noč), da se ohladi in nabrekne.

Ko pirina kaša popije vso tekočino, dodamo jajca in med ter dobro premešamo. Nazadnje dodamo še skuto.

Na pomaščen pekač položimo plast pirine kaše  in po vrhu premažemo s kislo smetano.

Pirino kašo  pečemo pri temperaturi 180 °C od 45 do 50 minut, toliko, da se površina lepo rjavo zapeče.

Pečena polenta

150 g koruzni zdrob, 0,7 l vode, sol, muškatni orešček, 1 žlica sesekljan rožmarin in peteršilj – svež, 20 g masla

Najprej polento skuhamo, nato jo pečemo pri temperaturi 180 °C od 25 do 35 minut.

Venček rešilnih bilk

Dragi starši otrok z dodatnimi potrebami,

vabimo vas na mesečna srečanja, ki smo jih poimenovali Venček rešilnih bilk. Gre za sklop predstavitev različnih oblik pomoči, ki nam bodo omogočile, da lažje zadihamo.

Prva bilka venčka bo na voljo v četrtek, 23. septembra, ob 16. uri. Z nami bo gospa Mojca Smerajec (univ. dipl. inž. živilske tehnologije), ki bo govorila o pozitivnih vplivih in pomenu  pravilno izbrane prehrane za dobro odpornost.

Srečanje bomo izvedli preko aplikacije ZOOM. Udeležba je brezplačna.

Življenje z otroki, tako majhnimi, kot velikimi, z dodatnimi potrebami je izziv, ki si ga večina ljudi ne more niti predstavljati. Razmere, povezane z boleznijo COVID-19, so naše vsakodnevne bitke tako zaostrile, da včasih ne vemo, če in kako nam bo uspelo preživeti dan. Skrbi se množijo, pri iskanju rešitev pa se lahko zanesemo samo sami nase, saj smo za državo in družbo nevidni in neslišani.

Ne glede na to, kako hudo nam je, kako nas stiska v želodcu in prsih, ne smemo pozabiti, da smo, poleg naših otrok, seveda, največji junaki, ki nikoli ne obupamo. Iz še tako brezupne situacije vedno najdemo izhod.

Da bi bil naš korak vsaj za odtenek lažji, da bi v naš vsakdan posijal kakšen žarek sonca, ponujamo Venček rešilnih bilk. Enkrat mesečno bi se dobili na virtualnem zmenku, na katerem bi nam strokovnjak z določenega področja, npr. s področja zdrave prehrane, uporabe eteričnih olj, sprostitvenih tehnik itd., svetoval, kako si lahko sami pomagamo, ne da bi za to bilo potrebno iti od doma, hkrati pa ne bo šlo za dodatne finančne zalogaje. Na vsakem druženju boste imeli možnost postaviti vprašanja. V primeru, da se vam je neprijetno izpostavljati, boste s strokovnjakom lahko prišli v stik tudi preko pisnih sporočil.

Pridružite se nam. Morda najdete ravno to, kar potrebujete.

Veselimo se srečanja z vami.

Prijave do 22. 9. 2021 na mail info@mavricaizzivov.si.

Zahvala

Trenutni časi so za naše družine posebno zahtevni. Da bi lahko vsaj malo začutile brezskrbnost, toplino in veselje prihajajočih praznikov, smo jih presenetili z darili, pri katerih so nam pomagala podjetja: Spar Slovenija, Aleja, Matik, Papirnica Vevče, Herba Slovenica, Violeta, Tosama, Teta Frida, Cha in Hofer. Iskrena hvala!

Dobrota je naš notranji glasnik in svetovalec. Kolikor poslušamo njen nasvet, toliko imamo notranjega miru in sreče. (Anton Trstenjak)

3. december, mednarodni dan invalidov ter oseb s posebnimi potrebami

Mednarodni dan invalidov in oseb s posebnimi potrebami je leta 1992 razglasila Generalna skupščina Združenih narodov z namenom ozaveščanja o problematiki invalidnosti in spodbude k prizadevanjem za izboljšanje statusa invalidov.

Letošnja tema dneva je: Building Back Better: toward a disability-inclusive, accessible and sustainable post COVID-19 World, Zgradimo boljšo prihodnost: invalidom vključujoč, dostopen in trajnosten svet po COVIDu-19.

Ukrepi in posledice epidemije COVID-19 povzročajo osebam s posebnimi potrebami in njihovim družinam veliko nevšečnosti in skrbi. V društvu Mavrica izzivov se trudimo izboljšati razmere za družine oseb s posebnimi potrebami in smo se že večkrat obrnili na pristojne, pisali dopise, žal pa nismo dobili nobenih konkretnih pojasnil. Želimo si le, da bi se pristojni pripravili tudi na segment družbe oseb s posebnimi potrebami in uredil stvari tako, da bi zmanjšali stisko ljudem, ki se že na vsakodnevni bazi soočajo s premnogimi ovirami. Tudi osebe s posebnimi potrebami in njihove družine so pomemben del družbe in si zaslužijo primerno obravnavo in spoštljiv odnos, ter predvsem konkretne rešitve za njihove probleme, ki so nastali zaradi epidemije COVID-19. Naši otroci, mladostniki, odrasli si to zaslužijo.

Poslanica ministra Janeza Ciglerja Kralja ob 3. decembru, mednarodnem dnevu invalidov

ŠOLANJE NA DOMU PO POSEBNEM PROGRAMU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA

V našem društvu se trudimo pomagati tistim staršem, ki bi želeli svoje otroke s posebnimi potrebami šolati na domu. Po sedanjih pravilnikih, morajo starši, ki želijo otroka s posebnimi potrebami šolati doma, zagotoviti doma ustrezne pogoje: izvajalca in opremo.

Zato v društvu iščemo specialnega pedagoga, ki bi za te otroke izvajal program šolanja na domu (večinoma posebni program vzgoje in izobraževanja) z ustrezno specialnopedagoško izobrazbo:

–        univerzitetni študijski program defektologije (smer defektologija za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) ali specialne in rehabilitacijske pedagogike (smer specialna in rehabilitacijska pedagogika za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) ali

–        magistrski študijski program druge stopnje specialna in rehabilitacijska pedagogika (smer posebne razvojne in učne težave), inkluzivna pedagogika ali inkluzija v vzgoji in izobraževanju.

V kolikor ste zainteresirani za sodelovanje prosim pišite na info@mavricaizzivov.si in se dogovorimo za podrobnosti.

UKREPI IN POSLEDICE EPIDEMIJE POVZROČAJO NEVŠEČNOSTI IN SKRBI DRUŽINAM OSEB S POSEBNIMI POTREBAMI

31.5. se je končala Covid epidemija in življenje naj bi postopoma prešlo v normalne tire. Ampak, kot kažejo trenutne razmere, ne za osebe s posebnimi potrebami in njihove družine. Stresna situacija zaradi neživljenjskih ukrepov se samo še nadaljuje kljub razglašenemu koncu epidemije.  Država je na te osebe in družine pozabila med samo epidemijo in z izjemo redkih posameznikov, ki so se odzvali pozivom po pomoči, so te še vedno pozabljene. Problematično je, da ni jasnih in enotnih navodil in usmeritev, kako ravnati v takšnih primerih in družinam z osebami s posebnimi potrebami omogočiti »normalno« življenje v kriznih časih. Poudariti je potrebno tudi to, da ne sodijo vse osebe s posebnimi potrebami v rizično skupino. Prav tako se nobena strokovna služba (CSD ali podobni) ni vprašala, kako je z osebami s posebnimi potrebami v času epidemije in v kakšnih situacijah so se znašli (še posebej  ko gre  za otroke).

Situacija je neprijetna in še vedno neurejena na področju zagotavljanja zdravstvenih storitev in izobraževanja, prehajanje meja (odhajanje v tujino na samoplačniško zdravljenje, rehabilitacijo)  in organizacija dobrodelnih prireditev (nad 500 oz 50 ljudi), ki so nekaterim edini finančni vir pri zagotavljanju samoplačniških terapij otroku s posebnimi potrebami. Ko smo že pri samoplačniških terapijah naj omenimo, da trenutno redno obratujejo le-te, torej s tem nujno sovpadajo tudi finance, ki pa jih v tem času skoraj ni moč zbirati, redne terapije preko ZZZS napotnice se namreč še vedno v mnogo primerih ne izvajajo kot je bilo rečeno, da se bodo. Samoplačniki torej nekako rešujejo vse tisto, kar bi morale terapije javnega zdravstva.

Zdravstvene ustanove

Nekateri zdravstveni domovi  in ostale ustanove, kjer poteka delo z osebami s posebnimi potrebami tudi sedaj, še vedno ne izvajajo vseh storitev in  zaradi  strogih pogojev ne morejo uporabljati npr. senzornih sob in pripomočkov potrebnih za delo. Kljub Covid epidemiji, bi morale imeti osebe s posebnimi potrebami možnost vseh specialističnih pregledov (nevrolog, fiziater, psihiater,…) in ostalih storitev, ki jih krije ZZZS, tudi uporabo senzornih sob in vseh potrebnih pripomočkov.

Stroka sama priporoča redne obravnave, vendar pa z upoštevanjem vseh ukrepov, to v praksi ni mogoče, ker ustanove nimajo dovolj prostorskih, niti kadrovskih kapacitet. Ker se ti ukrepi sproščajo zelo postopoma in počasi, bo potrebno razmišljati tudi o dolgoročnih rešitvah, saj javno zdravstvo, že prej ni uspelo pokrivati vseh potreb teh oseb, sedaj pa še v toliko manjši meri. Kot možna rešitev situacije je lahko tudi vključitev zasebnikov s koncesijami.

Ob tesnih fizičnih stikih je potrebno uporabljati obrazne maske, na vseh terapijah (fizioterapija, …) in to je za nekatere osebe s posebnimi potrebami, ki imajo že v osnovi težave z dihanjem, nehumano ker jim dihanje še dodatno oteži, da o vdihavanju svojega lastnega izdihanega zraku – ogljikovega dioksida, ne govorimo. Nekateri zato raje ostajajo doma in si s tem škodo delajo drugje (na področjih kjer ima oseba težave in bi potrebovala terapije). Poleg tega maska marsikateremu otroku predstavlja travmo, saj jih medicinski pripomočki nekako spremljajo od rojstva dalje, ko bi pravzaprav morali biti v toplem objemu doma, daleč stran od bolnic.

Prepoved prireditev

Prepoved prireditev bo pustila posledice tudi družinam oseb s posebnimi potrebami, ki so na tak način do sedaj lahko mesece in leta zbirali donacije, v večini primerov so to tudi edina finančna sredstva za zdravljenje, plačilo terapij in pripomočkov. Zaradi prihajajoče gospodarske krize, je realno pričakovati zelo velik upad vseh donacij in te družine, bodo sedaj z velikimi težavami zbrale sredstva potrebna za zdravljenje, rehabilitacijo oseb s posebnimi potrebami ali pa sploh ne.

Tujina, prehajanje meja

Še vedno ni sistemsko urejeno prehajanje meja s tujino, sploh izven EU. Tem družinam, bi bilo nujno omogočiti nemotene preglede, posege in terapije v tujini ter nemoteno in varno prehajanje državnih meja v tujino in vračanje nazaj domov, brez obvez glede karantene.

Zaključek

Zaradi vse zgoraj omenjene problematike, zato pozivamo k odpravi vseh »nenujnih« ukrepov, da se stanje v državi vrne v stanje pred Covid epidemijo, da lahko te družine nazaj zadihajo in polno zaživijo normalno življenje.

V primeru morebitne ponovitve karantene, bi želeli, da se na osebe s posebnimi potrebami gleda celostno. Ustanove naj s strani stroke dobijo bolj enotna in življenjska navodila ter usmeritve, da se ne bodo spet ponovile težave,  problematika iz 1. vala in neenotno delovanje v obdobju epidemije.