Timoteju v slovo

Do snidenja mali veliki borec

Čudovit pomladanski dan si je tvoja duša izbrala za odhod v večnost. Prav tak, kot si jih imel najraje. Sonce je toplo božalo zemljo, nežna burja je valovila morje in brisala vse skrbi. Kot da ti je želel povedati, da si vedno bil del tega. Čudovita stvaritev narave. 

Spoznali smo se, ko sta se z mamico Ano odločila, da si ne bosta dovolila, da vaju karkoli omejuje. Ker omejitve so le v glavah ljudi. Vidva jih nista imela. Z novim turbo vozičkom sta začela teči. In tek je prinašal še več sonca, svežega zraka, čudovitega druženja in ogromno svobode. Ovire so padale ena za drugo. Vsak korak je odprl novo pot, vsak cilj pokazal drugega. In bistvo življenja niso cilji. So poti, ki vodijo k njim.                            

Ko smo se prvič srečali si nas vse očaral. Čeprav ti je bila mamica opora v vsem, si sam vseeno znal največ. Ko se je čudovit nasmeh razlezel čez cel tvoj obraz, si razorožil vsakega. Toliko živega, sončnega, srčnega je bilo v njem. Toliko volje ti je sijalo iz oči, da smo vedeli, da si rojen junak. Tvoj nasmeh je bil tako iskren in nalezljiv, da smo te prav vsi poimenovali Smejko ?.  Srčno radi smo bili v tvoji družbi in v družbi tvoje mamice. Ne pravijo zaman, da si otroci mamico izberejo. In ti si si izbral najboljšo. Tako, ki te je imela tako neopisno rada, da se je odrekla svojemu življenju, da sta lahko živela vajinega. Vidva sta bila družina, ki sta vsem vlivala moč, spodbujala vse druge, nas podpirala in nam pomagala. Tvoja mamica ni poznala besede utrujenost, bolezen ali zgolj lenoba. 24 ur dnevno je živela s teboj in zate. In nikoli ji ni bilo nič pretežko zate. Ko smo ji rekli Super mama se je samo nasmejala in rekla, da je zate samo najboljše dovolj dobro. In ti si to vedel in ji v polni meri to ljubezen vračal. Skupaj sta ustvarjala, se učila, zmagovala v prevoženih in pretečenih kilometrih. In se crkljala dokler nista objeta zaspala.                                     

Zelo te bomo pogrešali dragi Smejko. Vsakič, ko se bomo srečali, se bomo spomnili nate. Manjkal nam boš. Neizmerno. A vendar vemo, da si sedaj tam, kjer ni več ne bolečin in ne ovir. In da nas opazuješ in se nam smeješ. Da čuvaš mamico in vse nas! Radi te imamo in te bomo imeli. Vedno. In kar zdaj vemo je to, da ti sedaj lahko vzklikamo:                              

Teci Timčko, teci…! ?                

Mamici Ani izrekamo najiskrenejše sožalje. Vedno bomo ob njej. Ker jo imamo radi in bo vedno del nas.             

Tvoji  Tia, Maša, Tina, Pia, Ema, Anita, Andraž, Matej, Julijan, Maj, … s svojimi starši.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja